Se kdaj vprašaš, zakaj nekateri kozmetični izdelki delujejo in drugi ne? Ali zakaj so izdelki z liposomalnimi aktivi tako priljubljeni (in dražji)?
Učinkovitost tvojega kozmetičnega izdelka je odvisna od več faktorjev, pri čemer je dostavni sistem formulacije (delivery system) eden ključnih. Kaj sploh je dostavni sistem oz. mehanizem?
Dostava v kožo
Glavna funkcija kozmetike je vplivanje na zunanjo (vrhnjo) plast kože oz. stratum corneum. Ko se pogledaš ogledalo, vidiš svoj stratum corneum – z vsemi nepravilnostmi in znaki staranja kože ter tvojega življenjskega stila. Zato želimo s kozmetiko vplivati predvsem na videz in zdravje te plasti kože.
V današnji napredni kozmetiki se vse vrti okoli kozmecevtikov (oziroma kar “aktivov” po domače) – spojin na križišču kozmetike in farmacije. Žal večina teh spojin ne deluje, če jih samo potresemo po koži kot začimbo: potrebujemo način, da jih spravimo do pravega mesta v koži, kjer lahko vplivajo na kožne procese. Temu pravimo dostavni sistem formulacije.
Je koža spužva ali zid?
Funkcija kože je preprečevanje zunanjemu svetu, da enostavno vstopi v tvoje telo. To pomeni, da zelo nerada prepušča večino molekul, s katerimi pride v stik.
Prej omenjeni kozmecevtiki prave učinke pogosto lahko razvijejo šele nekoliko globlje v koži. To, da jih tvoja kože ne spusti mimo, je seveda težava.
Tvoja koža seveda ni ne spužva, ne zid. Je porozna membrana, ki zelo selektivno izbira, kdo lahko vstopi in kdo ne. Stratum corneum sestavljajo odmrle kožne celice (korneociti), ki s kombinacijo lipidov, ceramidov in drugih snovi ustvarjajo vodotesno bariero. Penetracija skozi kožo je možna, a nikakor enostavna. Formulatorji (dobrih) kozmetičnih izdelkov zato veliko časa posvetimo komponentam formulacije, ki omogočajo dostavo aktiva globlje v kožo.
Kako kozmetični izdelek prodre v kožo?
Zdaj že veš, da penetracija aktiva skozi kožno bariero ni samoumevna. Kako torej aktivno učinkovino spravimo globlje v kožo?
Mehanski način
Kožno bariero enostavno “preskočimo” in spojino vbrizgamo neposredno v kožo. To je seveda invaziven poseg. Primer je microneedling. Pri tem s kopico drobnih iglic prebodemo kožo in vanjo vnesemo želeno spojino. Za določene posege je takšen pristop učinkovit, čeprav zaradi mnogih vbodov ne najbolj eleganten.
Drug primer je iontoforeza (iontophoresis). Pri tem s pomočjo naprave, ki ustvarja šibek električni tok na koži, prenesemo določene spojine skozi kožno bariero. Iontoforeza je sicer pogostejša pri obvladovanju prekomernega potenja, v sami negi kože je te metode zelo malo.
Microneedling in podobni postopki so omejeni na estetske salone in za vsakodnevno domačo uporabo večinoma niso primerni.
Kemični sistemi
Koža ni povsem neprepustna, saj mora kljub svoji zaščitni funkciji tvojemu telesu omogočati izmenjavo plinov in snovi z zunanjim okoljem. To njeno selektivno prepustnost izkoriščamo pri kemičnih dostavnih mehanizmih. Ker doma microneedlinga najverjetneje ne boš izvajala, se praktično vsa kozmetika zanaša na kemične dostavne sisteme.
Kemični mehnizmi začasno povečajo prepustnost kožne bariere ali pa molekulo aktiva “pripnejo” na drugo spojino, ki lažje prodre v kožo. Formulacija se seveda lahko zanaša tudi na oba mehanizma ter interakcijo med njima.
V nadaljevanju si oglej najpogostejše dostavne mehanizme, ki jih boš našla/el v svoji kozmetiki. Nekatere zagotovo že poznaš, drugi pa so bolj “hi tech” in se šele uveljavljajo.
Mimo ali skozi?
Svojo vrhnjo plast kože si lahko predstavljaš kot mešanico opek in malte (v angleščini boš tudi v strokovni literaturi o koži zasledila termin brick-and-mortar). Na drugo stran, kamor pogosto želimo spraviti aktiv, sta le dve poti: med opekami ali skozi opeke. Opeke so celice, malta pa material med celicami (lipidi, ceramidi in druge snovi).
Intracelularna pot, torej pot skozi celice, je sicer direktna, vendar zelo kompleksna. Aktiv mora prodreti celično membrano in se prebiti skozi notranjost celice. To je bolj način z glavo skozi zid in za kozmetične izdelke praktično ni izvedljiv.
Ostane nam torej druga pot: intercelularna, se prav med celicami. Pri tem s pospeševalci penetracije izkoriščamo lipofilno okolje, lipidne strukture v koži ter biokemijo kože, da aktiv s pomočjo drugih spojin “privlečemo” na pravo mesto.
Najbolj znani dostavni mehanizmi
Voda
Verjetno najpogostejša sestavina kozmetike nikakor ni le mašilo. Voda ima dve funkciji: služi kot topilo za vodotopne aktive in vlaži stratum corneum. Tvoja vrhnja plast koža vsebuje relativno malo vode (5-10%). Bolj je tvoja koža izsušena, slabša je njena prepustnost. S kratkoročnim povečanjem vlažnosti stratum corneuma, se poveča tudi njegova prepustnost – se pravi lažje skozi kožno bariero spravimo vodotopne aktive.
Etanol
To je “tisti” alkohol, ki v kozmetiki ni priljubljen, a je zelo pogost. Etanol ima več različnih mehanizmov delovanja na stratum corneum in njegovo prepustnost. Je odličen pospeševalec absorbcije ter pogosto topilo za aktive, ki niso vodotopni, vendar nezaležen zaradi izsuševanja kože, še posebej pa ga ne mara občutljiva koža.
Propilen glikol
Podobno kot voda, tudi propilen glikol deluje kot vlažilec (humektant) in pospeševalec penetracije. Je med najbolj pogostimi dostavnimi mehanizmi v kozmetiki. Drži se ga sicer nekoliko slab sloves, saj je zelo pogosta industrijska sestavina (v antifrizih, hladilnih tekočinah, hidravličnih tekočinah itd). Na spletu zato hitro najdemo ideje, da proizvajalci kozmetike v stekleničke polnimo antifriz – kar je seveda daleč od resnice.
Liposomi (in drugi -somi)
To je tehnološko že bolj zahteven dostavni mehanizem. Označuje majhne lipidne kroglice, v katere je varno spravljen aktiv. Liposomi zaradi svoje lipofilne narave lažje prodrejo skozi kožno bariero, dosežejo globljo plast in tam sprostijo aktiv.
Formulacije z liposomi so pogosto bolj učinkovite in povzročajo manj stranskih učinkov, kar je še posebej relevantno pri zelo močnih aktivih.
Na podoben način delujejo tudi še novejši (eksperimentalni) vezikli, kot so polimerosomi, invasomi, cerasomi, vesosomi, niosomi. V Miss Alice obožujemo liposome in inovativne formulacije, ki nam jih le-ti omogočajo, zato se res navdušujemo tudi nad njihovimi še izboljšanimi variantimi – četudi zvenijo že kar malo smešno.
Surfaktanti
Surfaktanti so v formulacijah običajno z drugim namenom, vendar imajo lahko vpliv tudi na penetracijo aktivov (skozi vpliv na več mehanizmov stratum corneuma, ki povečujejo njegovo prepustnost). Težava surfaktantov je, da v večjih koncentracijah lahko povzročajo iritacije. Zato se pogosto uporablja neionske surfaktante, ki sicer redko povzročajo iritacije, vendar imajo tudi manjši učinek na samo penetracijo aktivov.
Kaj pa izdelek brez dostavnega mehanizma?
Odlično vprašanje. Obstajata le dve razlagi: ali ga izdelek ne potrebuje (npr. razna mazila, kreme, masla za telo in drugi izdelki, namenjeni osnovni negi vrhnje plasti kože, ali izdelki z določenimi aktivi, ki lažje prodrejo v kožo) ali pa je znamka nanj “pozabila.”
Dostavni mehanizem ni nujno povezan z visokimi proizvodnimi stroški (lahko pa tudi!), je bolj vprašanje znanja in želje po razvoju učinkovitih formulacij. Dostavni sistemi so zagotovo ena od stvari, ki ločuje dobre kozmetične znamke od slabših.
Kdaj penetracije skozi kožo ne potrebujemo?
Veliko kozmetičnih sestavin le neguje vrhnjo plast kože. Običajno jih ne uvrščamo med bolj zvezdniške aktive, so pa pomemben del formulacij. Za takšne sestavine penetracija v kožo ni bistvena, saj delujejo ob nanosu NA kožo (vlažijo tvojo roženo plast kože, jo namastijo, preprečujejo izsušitev itd.) in tam tudi ostanejo.
Drugi dober primer je SPF zaščita. UV filter svojo funkcijo opravlja na koži, zato ne glede na tip UV filtra (organski ali mineralni) penetracije v kožo pravzaprav ne želimo. V primeru mineralnega filtra delci odbijajo in absorbirajo UV žarke, v primeru organskega filtra pa absorbirajo energijo UV žarkov in jo spreminjajo v toploto ter kemično reakcijo. Nobene potrebe ni, da se to dogaja globlje v koži, saj za svoje delovanje UV filtri ne potrebujejo nobene interakcije s kožo ali procesi v njej. Filter deluje ob stiku z UV žarki – najboljše, da čimbolj na površini kože. Iz tega naslova je morda nekoliko vprašljiva tudi pogosta uporaba etanola pri SPF kremah, saj kombinacija UV filtrov in pospeševalca absorbcije pravzaprav ni smiselna (je pa res, da je etanol zelo dobro topilo nekaterih UV filtrov).
Meje kozmetike
Zapisali smo, da se kozmetika ukvarja primarno z vrhnjo plastjo kože. Skoraj vse, kar razvijalci kozmetike počnemo, se vrti okoli vpliva na zdravje in videz tega sloja. Procesi, ki se odvijajo globlje v koži (ali celo pod njo), so domena dermatologije oz. medicine. V kozmetiki zato ne želimo prevelike penetracije, saj sistemska absorbcija oz. absorbcija v krvni obtok ni zaželena. S tem poskrbimo, da je kozmetika varna za uporabo.
Na koncu (spet) šteje celotna formulacija
Pogosto poudarjamo, da je formulacija več kot seštevek njenih sestavin.
Zgoraj smo ti predstavili nekaj pomembnih spojin, ki se uporabljajo za igradnjo dostavnega mehanizma formulacije. Na njegovo učinkovitost pa vpliva še proizvodni postopek, ki lahko določi sam tip emulzije (mikroemulzija, nanoemulzija). Pomembni so emolienti in humektanti, ki izboljšajo absorbcijo tvoje kože. Pomembna je velikost delcev v formulaciji. In še marsikaj.
Gre za interakcijo in sinergije med vsemi sestavinami in proizvodnim postopkom – to je tisto, kar nam omogoča razvoj res učinkovitih izdelkov.
Naslovna fotografija: Freepik.com





