Mikrobiom kože: nevidni ščit, ki zelo vpliva na videz tvoje kože

Naša koža ni le naša, temveč si jo delimo z milijardami mikroorganizmov. Mešanici različnih bakterij in drugih mikrobov na naši koži pravimo kožni mikrobiom.

Mikrobiom je vpleten tako v nastajanje kot razreševanje kožnih težav, ni pa edini faktor. Spoznavanje kožnega mikrobioma je pravzaprav zelo novo področje v kozmetiki, saj šele zadnja leta odkrivamo globine in pomembnost te “plasti” naše kože. Mikrobiom in njegove funkcije so zelo kompleksna tema z veliko neznankami. Raziskave nam dajejo nove odgovore, obenem pa odpirajo nova vprašanja, zato upoštevaj, da je to zelo hitro spreminjajoče se področje.

V temle zapisu izveš, kaj je mikrobiom, zakaj ga imamo, kako deluje in kako lahko nanj vplivaš s kozmetičnimi izdelki.

Mikrobiološki ščit kože

Koža deluje kot fizična, kemična in imunska pregrada med tabo in okoljem. Brez nje si “pečena” (tudi dobesedno, saj koža zaustavlja UV sevanje – več o tem si oglej v našem članku o UV žarkih). Varuje te tudi pred vdorom bakterij v tvoje telo. Ker pa je fizično zaustavljanje mikroorganizmov precej neučinkovito, se je narava znašla z vzpostavitvijo biološkega živega ščita na koži – mikrobioma.

Poenostavljeno povedano, mikrobiom preprečuje razrast škodljivih mikroorganizmov na koži. Normalni populaciji bakterij in gliv, ki poseljujejo tvojo kožo, pravimo komenzalni mikroorganizmi. To pomeni, da so zate koristni ali vsaj nevtralni.

Koristni so tako, da monopolizirajo prostor, ki bi ga drugače izkoristile druge, potencialno škodljive bakterije. Ali tako, da izločajo spojine, ki ščitijo tvojo kožo.

Nevtralni pa tako, da na tvoji koži ne povzročajo nobenih težav.

Vedno pa so na koži prisotni tudi patogeni organizmi, ki za nas niso koristni, vendar jih ne moremo popolnoma eliminirati. Dokler so v normalnih mejah, ne povzročajo težav.

Kako deluje?

Mikrobiom je torej živi ščit tvoje kože – živa plast, ki “dela red” na površini. V grobem komenzalni mikroorganizmi opravljajo več funkcij:

  • monopolizirajo prostor, kar onemogoča razrast škodljivim mikrobom
  • uravnavajo pH površine tvoje kože, kar spet onemogoča rast določenim škodljivim mikrobom
  • vplivajo na proizvodnjo nekaterih spojin, koristnih za tvojo kožo (ceramidi, lipidi, antimikrobni peptidi)
  • sodelujejo pri deskvamaciji (luščenju) kožnih celic in vzpostavljanju rožene plasti kože, ki ščiti tvojo kožo pred izgubo vlage in zunanjimi dejavniki

Glavni prebivalci tvoje kože

Zdaj že veš, da je mikrobiom kombinacija različnih vrst mikroorganizmov. Vsak človek ima unikaten mikrobiom, čeprav večinoma sestavljen iz mikrobov iste vrste (vsaj dokler govorimo o komenzalnih prebivalcih kože, ne o resnejših patoloških okužbah). Kako konkretno izgleda posameznikov mikrobiom in iz katerih mikroorganizmov je sestavljen, je odvisno tudi od okolja prebivanja, starosti, spola, rase, stresa, mesta na telesu, vlage v koži, tipa kože, uporabe kozmetičnih izdelkov. Kot vidiš, je spremenljivk res veliko, zaradi česar je tudi vsak mikrobiom samosvoj.

V splošne pa je sestavljen iz bakterij, gliv in virusov. Večina mikrobiote, ki naseljuje kožo, je neškodljiva ali koristna ter ključna za obrambo tvoje kože. Razmerje je vzajemno simbiotično, kar pomeni, da koristi tebi in mikroorganizmom: ti jih potrebuješ za obrambo, oni te potrebujejo za preživetje.

Bakterije

Bakterije so na prvem mestu. Te so tudi tiste, ki imajo največji vpliv na tvojo kožo.

Bakterije na koži so iz štirih glavnih bakterijskih skupin: Actinobacteria, Firmicutes, Proteobacteria in Bacteroidetes, trije najpogostejši rodovi pa so Corynebacterium, Propionibacterium in Staphylococci. Če se npr. boriš z aknami ali atopijskim dermatitisom, si verjetno že slišala za kakšno od teh imen.

Bakterije imajo pomembno vlogo pri delovanju kože. Izločajo lahko npr. določene kisline, ki uravnavajo pH tvoje kože. Pomagajo pri proizvodnji ceramida. Stimulirajo keratinocite, da vzdržujejo uravnotežen mikrobiom. Pospešujejo luščenje kože (deskvamacijo).

Glive

Našo kožo poseljuje tudi različne glivice – od lasišča do kože na stopalih. Običajno ne povzročajo težav (so nevtralne), kar pa se lahko hitro obrne. Lahko se npr. razrastejo (glivična vnetja), lahko se telo odzove na njihovo prisotnost (npr. seboroični dermatitis).

Virusi

Za razliko od ostalih dveh vrst, virusi pravzaprav niso organizem, temveč le skupek DNK navodil (kakšen mikrobiolog nas bo sicer za ušesa zaradi poenostavljanja). Obstajajo na koži, vendar sami po sebi nimajo vpliva nanjo. Pri poškodovani koži ali porušenem biomu pa lahko povzročijo težave.

Komenzalni vs. patogeni mikroorganizmi

Ponovimo: komenzalni mikroorganizmi koristni ali vsaj nevtralni za tvojo kožo. Patogeni pa povzročajo težave.

Pogosto si predstavljamo, da gre za dva čisto različna tipa mikroorganizmov, vendar v praksi ni nujno tako. Nekateri mikrobi so seveda vedno škodljivi (patogeni) in v primeru okužbe kože z njimi potrebujemo zdravljenje.

Vendar tudi “prijazni” mikroorganizmi lahko postanejo patogeni. To pomeni, da je npr. bakterija ali glivica, ki ni nikoli povzročala težav, kar naenkrat razlog sprememb na koži (npr. luščenje, prhljaj, dermatitis, akne). Pomembno je razumeti, da je bistvo zdravega mikrobioma ravnotežje med različnih vrstami mikrobov.

Iz simbioze v patogenost

Veliko kožnih težav izvira iz t.i. porušene kožne bariere. To je lahko tudi porušen oz. neuravnotežen kožni mikrobiom. Kaj to pomeni?

Vse tri vrste tvojih kožnih sostanovalcev v normalnih razmerah ne povzročajo težav. Ob spremembah pa se lahko določen tip mikroorganizma razraste (ali pa se spremeni njegova interakcija s kožo), kar povzroči različne probleme. Iz “prijaznih” komenzalnih mikroorganizmov kar naenkrat nastanejo patogeni mikrobi.

Druga možnost je, da se poruši razmerje med komenzalnimi in patogenimi organizmi. Nekateri mikroorganizmi so škodljivi (tako bakterije, kot glivice in virusi), vendar jih zdrav mikrobiom ohranja v normalnih, neškodljivih mejah. Če se to razmerje poruši, lahko patogeni organizmi prevladajo in spet so tu težave.

To poudarjamo zato, da boš razumela, da je tvoj mikrobiom pravzaprav zelo živ svet, ki ima svoje mehanizme uravnavanja. Pri tem mu lahko pomagamo, nikoli pa ga ne moremo povsem kontrolirati.

Težave porušenega mikrobioma

Ko se razmerje med mikroorganizmi močno spremeni (“disbioza”), lahko nastanejo težave. Občutljiva koža, rdečica, kožne bolezni, vnetna stanja, tudi sistemske bolezni. Pri tem gre za zmanjšano mikrobno biotsko raznovrstnost: v tvojem mikrobiomu nekateri mikrobi prevladujejo. Raziskave na tem področju se že našle povezave med disbiozo in aknami, ekcemi, dermatitisom, rozaceo.

Seveda težave z mikrobiomom niso edini vzrok problemov s kožo. Kot smo rekli na začetku, so raziskave na tem področju še zelo sveže. Postaja pa jasno, da porušene kožne bariere ne rešujemo le s ceramidi in lipidi (če malo karikiramo), temveč tudi s spodbujanjem uravnalnih mehanizmov živega ščita tvoje kože – mikrobioma.

Akne

Med najbolj pogostimi težavami, povezani z mikroorganizmi, so akne. Vsi jih poznamo, večina nas je imela bližnje srečanje vsaj v najstniških letih, marsikdo tudi kasneje v življenju. So stalen, a neželen spremljevalec kože.

Najpogosteje so povezane z bakterijo Cutibacterium Acnes. Večino časa z nami živi v mirni simbiozi, nato pa se zgodijo spremembe v kemiji kože (zaradi hormonski sprememb, stresa, hrane ali mnogih drugih vzrokov), zaradi katerih ta bakterija pozroči okužbo lojnih mešičkov in žlez.

Atopični dermatitis

AD je kompleksna bolezen. V povezavi mikrobiomom pa se je pokazalo, da je pri velikih večini primerov AD značilna tudi razrast bakterije Staphyiloccocus Auerus. Raziskave glede AD in mikrobioma so še zelo na začetku, vendar se spet počasi kaže povezava med težave s kožo in disbiozo (neuravnoteženim mikrobiomom).

Kaj lahko narediš?

Mikrobiom se uravnava in vzpostavlja sam, nanj pa lahko, poleg s hrano, življenjskim stilom itd., vplivamo tudi s kozmetičnimi izdelki.

Kozmetika z vplivom na mikrobiom

Izbira kozmetičnih izdelkov lahko podpira ali ruši ravnotežje tvojego mikrobioma, vsekakor pa nanjo ne smejo prinašati patogenih mikroorganizmov (zato so kozmetični izdelki primerno konzervirani).

Nekatere formulacije so za kožo pravzaprav neprimerne. Dolgoročna uporaba počasi poruši ravnotežje mikroflore na koži.

Na drugi strani so formulacije, ki podpirajo tvoj mikrobiom oz. mu pomagajo pri obnovi in uravnoteženju (“microbiome friendly”).

V porastu so tudi t.i. “biome-neutral” formulacije. To označuje kozmetične izdelke, ki načeloma nimajo vpliva na kožni biom.

Škodljive formulacije

Pri tem se večinoma vse vrti okoli pH vrednosti (kratka obnovitev za pozabljivce: pH označuje kislost (1-6) ali bazičnost (8-14) izdelka).

Ne gre torej toliko za aktive ali vrsto izdelka, temveč za njegov pH. Uporaba močno bazičnih izdelkov na dolgi rok škoduje mikrobiomu, saj dviguje pH površine kože iz kislega območja proti bazičnemu. To je neprimerno okolje za komenzalne mikrobe, ki potrebujejo kislo okolje, zaradi česar se lahko razrastejo patogeni mikroorganizmi ali pojavijo druge težave, povezane s porušeno kožno bariero.

V praksi so (poleg res slabe kozmetike, pri kateri je proizvajalec pozabil na pH) danes takšna predvsem naravna trda mila, ki imajo večinoma visok pH in so zato neprimerna za umivanje obraza. Če jih uporabljaš, to ne pomeni, da so težave zagotovljene, temveč le, da svojemu mikrobiomu najverjetneje ne delaš usluge.

Podporne formulacije

Pri reševanju težav s porušeno kožno bariero je smiselno pomisliti tudi na mikrobiom. Včasih se problemi s kožo lahko povsem uredijo s pomočjo formulacij, ki vplivajo na mikroorganizme.

Nekaj primerov aktivov z vplivom na mikrobiom:

  • prebiotiki, torej hranila, ki koristijo komenzalnim mikroorganizmom (npr. naš BIOTIC BARRIER)
  • postbiotiki, metaboliti mikroorganizmov, ki vplivajo na okolje na koži (BIOTIC BARRIER)
  • različne kisline (npr. azelaična kislina, hidroksi kisline), ki zavirajo ali spodbujajo rast mikroorganizmov (AZELAICA, SALLY …) ter imajo vpliv na kislost okolja

Seznam ni dokončen, ker je to praktično nemogoče. Na mikrobiom lahko izdelek vpliva na različne načine, ne le preko ozkega seznama aktivov.

Nevtralne formulacije

Večina kozmetičnih izdelkov že tako nima močnega vpliva na kožni mikrobiom, lahko pa je ta vidik formulacije še posebej poudarjen. V takih primerih gre za formulacijo, ki ohranja kožni pH ter ne spodbuja rasti mikroorganizmov niti je ne zavira.

Ali potrebuješ posebno nego za svoj mikrobiom?

Pravo vprašanje je, kakšna je tvoja koža? Če se spopadaš z občutljivo, reaktivno kožo, porušeno kožno bariero, aknami ali drugimi izbruhi, rdečico … potem je v sklopu rutine vredno razmisliti tudi o mikrobiomu.

Če tovrstnih težav nimaš, potem se raje osredotoči na vlažilno (in po želji antiaging) nego kože.

Pomembno vprašanje se postavlja tudi glede uporabe negovalnih izdelkov z visoko vsebnostjo alkohola (izpropil alkohol, etanol): kakšen je dolgoročni vpliv na mikrobiom (zmanjševanje št. mikroorganizmov, odstranjevanje hranil, olj s površine kože itd.)? Pravega odgovora na to še ni.

Moraš pa vedeti, da je na nek način vse te trditve o vplivu na mikrofloro težko dokazovati, tudi celotno področje je še povsem sveže. Če uporabnica naše AZELAICE opazi izboljšanje aken, je to zato, ker smo vplivali na mikrobiom? Ali pa je to rezultat kakšnega od drugih mehanizmov delovanja te formulacije?

Zato kot uporabniki včasih nimamo druge možnosti, kot je test na lastni koži. Tudi pri Miss Alice smo tiste prave informacije za npr. AZELAICO dobili šele od uporabnic. Kot formulatorji lahko razvijemo kombinacijo aktivov, ki naj bi imeli pozitiven učinek na kožni mikrobiom, vendar je resnični test šele uporaba v praksi – na več različnih kožah, na več različnih mikrobiomih.

Hej, na Miss Alice uporabljamo piškotke za spremljanje uporabe spletne strani, oglaševanje in beleženje obiska.

Več o tem