Uporaba kislin v tvoji rutini (1. del – AHA, BHA, PHA)

V negi kože se srečaš s celim kupom kislin. AHA, BHA, hialuronska, ferulična kislina … ogromno jih je!

Tale vodič po kislinah začenjamo s kislinami, ki imajo eksfoliacijski učinek: AHA, BHA ter PHA. V zapisu izveš, zakaj te kisline sploh uporabljamo v negi kože, kakšen je njihov učinek ter kako in kdaj jih uporabljati. Skratka mini “crash course” eksfoliacijskih kislin za tvojo kožo!

Zakaj uporabljamo eksfoliacijske kisline?

Tvoja koža se nenehno obnavlja. To pomeni, da kožne celice na površini kože odmirajo, nadomestijo pa jih nove, ki se z luščenjem zgornjih plasti “prerinejo” na površje. Običajno ta proces traja 35-45 dni. To pomeni, da je na površini tvoje kože v vsakem trenutku veliko odmrlih kožnih celic, zaradi katerih je tvoja koža lahko videti bolj groba, siva ter manj elastična in sijoča.

Kisline pospešijo proces obnavljanja kože. Delujejo tako, da “razgradijo lepilo”, ki ohranja odmrle celice v poroženeli plasti kože. Tako se hitreje odluščijo, kar takoj prinese bolj gladek občutek ter lepšo kožo. Zato so tako priljubljene v kozmetiki!

Eksfoliacija je glavni in najhitreje opazen učinek kislin. Obenem pa imajo različne kisline še dodatne učinke – od vpliva na mozoljčke in akne, pore, hiperpigmentacije in drobne gubice. Kisline zato izbiramo tudi glede na cilje, ki jih imaš s svojo kožo.

Učinek AHA kislin

AHA pomeni Alfa-Hydroxy-Acid oz. alfahidroksi kislina. Najbolj pogosto boš zasledila glikolno, citronsko, malično, tartarično in laktično AHA kislino.

Primerne so za vse tipe kože, le kakšna občutljiva lahko odreagira na katero od AHA kislin (predvsem na glikolno). Če nisi prepričana, preizkusi na manjšem delu kože.

Poleg uvodoma omenjene eksfoliacije, AHA kisline v kozmetične izdelke vključujemo s ciljem:

  • izboljšanja teksture kože,
  • boja proti mozoljčkom in aknam,
  • posvetljevanja hiperpigmentacij (pigmentni madeži, brazgotine),
  • vlaženja kože.

AHA kisline so med najmočnejšimi kislinami v kozmetiki, zato je potrebno pri njihovi uporabiti biti previden. To pomeni postopno uvajanje v rutino, večinoma le večerno uporabo ter uporabo SPF zaščite naslednji dan. Paziti je potrebno tudi na kombiniranje z drugimi aktivi (oziroma enostavno ne uporabimo drugih aktivov v isti rutini).

V praksi je učinek izdelka z AHA kislinami odvisen od vrste kisline, njene koncentracije ter samega pH izdelka. Nižji je, močnejši je učinek, vendar se povečajo tudi možnosti iritacij. Evropska zakonodaja ne omejuje koncentracij, temveč določa najnižji dovoljeni pH izdelka. Izdelek, ki ga pustiš na koži (leave-on), bo imel nižje koncentracije (2-10%), kot izdelek, ki ga spereš (wash off; nad 10%).

Učinek BHA kislin

BHA pomeni Beta-Hydroxy-Acid oz. betahidroksi kislina. Najbolj znana je salicilna.

Ta vrsta kislin je bolj blaga in manj iritira od AHA kislin, vendar obenem prodira globlje v kožo. Ker dobro čisti pore in uravnava kožni sebum, je glavni učinek, poleg eksfoliacije, boj proti mozoljčkom in aknam.

BHA kislino, predvsem salicilno, običajno najdeš v čistilcih za obraz. Evropska zakonodaja določa maksimalno koncentracijo BHA kislin – 2%. To je ravno toliko, kot je salicilne v našem čistilcu SALLY.

Učinek PHA kislin

PHA pomeni Poly-Hydroxy-Acid oz. polihidroksi kislina. Najpogosteje boš zasledila glukonolakton in laktobionično kislino.

Ta vrsta kislin je najbolj blaga in primerna tudi za občutljivo, netoleratno kožo. Poleg eksfoliacije te kisline vlažijo kožo ter izboljšujejo njeno teksturo in imajo antioksidativne lastnosti.

Na kaj paziti pri uporabi?

Pomembno je, da prepoznaš svoj tip kože in svojo toleranco do kisline. PHA običajno niso problematične, pri BHA ter AHA pa se že splača spremljati obnašanje svoje kože – še posebej na začetku, ko kisline uvajaš v rutino.

Ne pretiravaj z uporabo. Še posebej AHA lahko porušijo tvojo kožno bariero, zato z njimi začni počasi in v koncentracijah, primernih za domačo uporabo. Tako boš dosegla fantastične učinke brez iritacij.

Uporaba kislin poleti

Pogost mit je, da poleti na koži ne smemo uporabljati. To ne drži, saj niso vse kisline enake. Ne smemo mešati hialuronske z glikolno ali AHA z BHA; vse to so sicer kisline, vendar se med seboj zelo razlikujejo.

Poleti je potrebna predvsem previdnost pri uporabi AHA kislin. To pomeni, da:

  • ne začenjaš z njihovo uporabo ravno poleti, če jih doslej nisi uporabljala,
  • AHA uporabljaš le zvečer in zjutraj obvezno naneseš SPF,
  • ne uporabljaš AHA, če nisi dosledna pri uporabi SPF kreme.

AHA namreč lahko povzročajo fotosenzitivnost kože, se pravi občutljivost na UV sevanje, zaradi česar lahko koža odreagira.

Visoke koncentracije kislin

Zagotovo poznaš kozmetične znamke, ki ti ponujajo zelo visoke koncentracije (npr. izdelek s 30% glikolno kislino). Vsi si radi predstavljamo, da več nečesa pomeni tudi večji učinek. Žal ni čisto tako.

V praksi lahko s previsoko koncentracijo kislin svoji koži narediš veliko več škode, kot koristi, saj imajo visoke koncentracije tudi močne stranske učinke (in njihova odprava ni vedno enostavna). Še posebej, če takšen izdelek uporabljaš prepogosto, nepravilno ali brez primerne zaščite kože. Takšne koncentracije naj ti raje nanašajo v dobrem salonu, pa še to le občasno.

Kaj pa hialuronska, askorbinska, ferulična in druge kisline?

Kislin v kozmetiki je zelo veliko. Večina jih ne spada v zgornje 3 kategorije (AHA, BHA, PHA), njihov glavni učinek ni eksfoliacija (ne luščijo kože). Brez prevelikih skrbi jih lahko vključiš v svojo rutino in uporabljaš skozi celo leto. Ker imajo različne učinke, boš v svojo nego vključila le tiste, ki so res smiselne za tvojo kožo.

Če kislina zahteva kakšno posebno previdno uporabo, bo to pri dobrem kozmetičnem izdelku tudi zapisano (npr. neprimerne kombinacije, pogostost uporabe).

Več o teh kislinah bomo kmalu objavili v drugem delu tega vodiča po kislinah.

Hej, na Miss Alice uporabljamo piškotke za spremljanje uporabe spletne strani, oglaševanje in beleženje obiska.

Več o tem