UV kreme – vse o UVA in UVB zaščiti za obraz

V moderni negi kože je UV krema praktično nujna. Če si med naprednejšimi uporabnicami, je v tvoji rutini zagotovo tudi UV zaščitni izdelek.

Nujnosti uporabe UV zaščite si nismo izmislile kozmetične znamke, niti vplivneži na družbenih omrežjih. Skozi leta raziskav vpliva UV sevanja na kožo so raziskovalci oz. dermatologi prišli do jasnih ugotovitev: UV sevanje ima opazne učinke na kožo in večina od njih ni koristnih.

Morda zveni smešno – saj to vsi že vemo, ne? V praksi je razumevanje UV poškodb malo drugačno: večina ljudi pozna sončne opekline (saj si že kdaj bila predolgo na plaži, ne?), tu pa se razumevanje UV sevanja neha. Zato so bile raziskave nujne, saj so pokazale bistveno širšo sliko.

Malo zgodovine UV krem

UV kreme niso čisto nov izdelek, je pa zelo dolgo trajal, da so začele dobro opravljati svojo funkcijo.

Prva sončna krema je prišla na trg šele leta 1936. V ’40ih je UV zaščito uporabljala praktično le vojska. Imela je faktor 2. V ’50ih se je pojavil prvi bolj uspešen izdelek. Leta 1966 je še vedno veljalo, da je sončenje zdravo, le opekline je treba preprečiti. To se je odražalo tudi na kozmetičnih izdelkih z UV zaščito, ki so obljubljali predvsem porjavitev brez opeklin. Skladno s tem smo UV zaščito naslednjih 50 let uporabljali praktično le poleti na plaži.

Kaj je UV sevanje?

Preden spoznamo učinke, je dobro vedeti, kaj UV sploh je. Preprosto povedano, ultravijolično sevanje je elektromagnetno valovanje, bolj znano kot – svetloba. Svetloba, ki obstaja “naprej” od vijolične svetlobe (od tukaj tudi ultravijolično oz. več-kot-vijolično). Proizvaja jo, tako kot večino naravne svetlobe, Sonce.

Če si predstavljaš (ali poguglaš) mavrico, je na eni strani vijolična. Zakaj se konča ravno pri vijolični? Saj se ne, vendar svetlobe s krajšo valovno dolžino, kot jo ima vijolična barva, ne moreš več videti. Ko smo ravno pri mavrici: na nasprotni strani vijolične je rdeča barva, nad rdečo pa je takoimenovana infrardeča (za razumevanje UV zaščite to ni pomembno, morda pa ti kdaj pride prav v križanki 😉 ).

UVA, UVB, UVC

Ultravijolično svetlobo delimo na več delov, ki se med seboj razlikujejo po valovni dolžini. Več kot toliko o fiziki ultravijočnih žarkov ne bomo razpredali, važno pa je poznati razliko med UVA in UVB. Približno 95% sevanja, ki doseže površino Zemlje, predstavljajo UVA žarki. Mimogrede, UVC žarke popolnoma zaustavita ozonski plašč in atmosfera Zemlje.

Učinki UV sevanja

Dva učinka zagotovo poznamo vsi: rjava barva in rdeče opekline (eritem). Poenostavljeno povedano, lahko tako razdelimo tudi UVA in UVB žarke: prvi povzročajo porjavitev, drugi opekline. Vendar pa danes vemo, da je spekter učinkov mnogo širši.

Med novejšimi spoznanji je vpliv UV sevanja na:

  • prezgodnje staranje kože
  • vnetne procese v koži
  • resnejše zdravstvene težave, kot je melanom

Staranje kože

Navajeni smo, da se koža, kot vsi ostali organi, stara. S tem seveda ni nič narobe, v Miss Alice še posebej zagovarjamo zdrav odnos do staranja. Ampak ali si kdaj pomislila, koliko je za staranje kože odgovoren tvoj EMŠO in koliko – UV sevanje?

Govorimo izključno o videzu kože, zato so ideali seveda tvoja izbira. Ne glede na naše sprejemanje staranja in sprememb, ki pridejo z leti, si večina od nas vseeno želi čimbolj ohranjati videz svoje kože. To pomeni manj pigmentnih madežev, manj novih gubic, manj tanke, uvele kože, manj “postaranega” videza.

Obstaja termin, ki ga v kozmetiki veliko uporabljamo: prezgodnje staranje kože. Označuje kožne spremembe, ki so posledica tvojega “lajfstajla”. Ta vključuje tudi izpostavljenost UV (predvsem UVA) sevanju, ki je največji krivec za starejši videz kože.

UVA sevanje

Ta tip UV žarkov praktično neoviran prodira do Zemlje. To sevanje je stalno prisotno: ne zaustavijo ga oblaki, dež, megla, niti tvoja koža. UVA prodirajo globlje v kožo kot UVB žarki.

Ta tip sevanja je odgovoren za porjavitev. UVA žarki poškodujejo kožne celice in DNK, koža pa se pred tem brani s proizvajanjem kožnega pigmenta. Porjavitev ni nek naključen stranski učinek nastavljanja soncu, temveč obrambni mehanizem kože.

Tudi vizualne spremembe kože, ki jih običajno povezujemo s staranjem, so v veliki meri posledica UVA sevanja:

  • hiperigmentacije
  • uvela, suha koža
  • drobne gubice
  • poglabljanje gub

UVB sevanje

Del UVB sevanja zaustavi atmosfera, del pa pride do površja. Intenzivnost UVB sevanja je odvisno od ure, vremena, letnega časa, podnebja in nadmorske višine.

UVB sevanje povzroča opekline in rdečico (eritem). Je tudi tip UV sevanja z največjim vplivom na kožne bolezni.

Problem UVA žarkov

Kot smo zapisali na začetku, so dolga leta za “nevarne” veljali le UVB žarki. Nova spoznanja so to obrnila na glavo. UVA sevanje namreč prodira globlje v kožo, je stalno prisotno (celo leto!) in povzroča neželene spremembe na koži – tako vizualne kot bolezenske.

Težava UVA žarkov je, da tvoje telo na kratek rok ne pokaže nobenih znakov prekomerne izpostavljenosti. Vsi smo se naučili “branjenja” pred UVB žarki: opaziš rdečico in si prihodnjič bolj pazljiva (UV zaščita, primerna oblačila …). Pri UVA sevanju ta način žal odpade, saj lahko dolgo časa ni nobene opazne posledice, potem pa kar naenkrat opaziš hiperpigmentacije, drobne gubice, koža zgleda postarana, poveča pa se celo možnost melanoma.

Kožni rak

Nemogoče je govoriti o UV sevanju in ne omeniti resnih kožnih bolezni. Dokazano je, da izpostavljanje UV sevanju povečuje možnost za nastanek nekaterih vrst kožnega raka. Nihče ti ne more povedati, kakšna je tvoja izpostavljenost ali koliko ti glede kožnega raka pomaga UV zaščita. Tega se ne da izmeriti. Proizvajalci UV zaščite tudi ne smemo trditi, da izdelek ščiti pred npr. melanomom.

Države z zelo visokim indeksom UV sevanja imajo tudi visoko incidenco melanoma. Npr. Avstralija je prva na svetu po primerih melanoma na 100.000 prebivalcev (Slovenija se žal tudi uvršča med top 10, in sicer na 9. mesto).

Na podlagi študij je splošno sprejeto dejstvo, da UV sevanje povečuje verjetnost nastanka tovrstnih kožnih bolezni. Iz tega izhaja tudi priporočilo o vsakodnevni uporabi UV zaščite na izpostavljenih predelih kože.

3 nujni elementi dobre UV zaščitne kreme

Z boljšim poznavanjem UV sevanja se spreminja tudi UV zaščita. Kot uporabnice UV kozmetike nas zanimajo predvsem 3 stvari:

SPF faktor

Včasih smo se pogovarjali o SPF faktorjih 4, 8, mogoče je kdo na plažo prinesel 20 in bil že skorajda deležen posmeha (“Pa ti boš kot jogurt!”). Danes smo pri številkah 30, 50, 50+.

UVA faktor

Trend vse višjega SPF faktorja je zelo opazen, vendar je še bolj pomemben vedno večji poudarek na UVA faktorju. Zdaj že veš, da UVA žarki nikakor niso nedolžni. Tudi proizvajalci UV kozmetike danes pogosto zapišejo UVA faktor (oziroma vsaj tisti, katerih formulacije dosežejo dovolj visoko številko).

“Nosljivost” izdelka

Veliko UV krem je zelo nerodnih za uporabo. So težke, mastne, po njih se svetiš, pogost je občutek “fasade”. Razlog je v veliki količini UV filtrov, ki so potrebni za doseganje visoke zaščite. Kot “insajderji” pa ti lahko povemo, da gre tudi za nedodelane formulacije – imajo sicer zaščito, ampak kaj ti pomaga, če ti je kremo neprijetno nositi?

Nosljivost izdelka je zato kritična. To pomeni kremo, ki jo brez odpora nosiš vsak dan.

Kaj je SPF faktor

SPF faktor označuje zaščito pred UVB sevanjem. Gre za zelo staro, vendar splošno priznano in uporabljano merilo.

V teoriji je SPF enostavna stvar: pove, kolikokrat dlje je lahko tvoja zaščitena koža izpostavljena UVB sevanju, preden se na njej pojavi rdečica, v primerjavi z nezaščiteno kožo.

V praksi je SPF precejšnja zmeda. Ker seveda ne poznaš naravne stopnje zaščite svoje kože in moči UVB sevanja, ti tudi faktor 10, 20 ali 50 ne pove, koliko minut dlje si lahko na soncu. Predvsem pa iskanje takšnega maksimuma ni bistvo UV zaščite – tvoj cilj je 0 (nič!) poškodb na koži.

Za povrh v praksi vsaka od nas nanese manjšo količino izdelka od priporočene, zato je tudi zaščita nižja.

Kot vidiš, je SPF pravzaprav zelo nejasno merilo, vendar pa potrjuje tisto, kar je dejansko pomembno: tvoj zaščitni izdelek deluje.

Kakšen SPF faktor izbrati?

Za začetek – kakršnakoli zaščita je boljša kot nobena.

Če pa se pogovarjamo o konkretnih številkah, pri Miss Alice zagovarjamo 50+. Izhajamo iz tega, kar smo zapisali v prejšni točki: SPF je zelo odvisen od naravne zaščite kože (ne veš, kakšna je tvoja!) in vsaka od nas uporabi premalo izdelka. Zelo visok faktor je zato najbolj enostavna rešitev.

Evropska regulativa zelo jasno določa, kakšne rezultate mora izdelek doseči med testiranjem, da lahko proizvajalec na embalažo zapiše 50+.

Ker številke same po sebi uporabnicam ne povedo prav veliko, je Evropska komisija SPF faktorje razvrstila tudi v kategorije:

  • Zelo visoka zaščita (SPF več kot 60; oznaka 50+)
  • Visoka zaščita (SPF 30-49,9, oznaka 30; SPF 50-59,9, oznaka 50)
  • Srednja zaščita (oznake 15, 20, 25)
  • Nizka zaščita (oznake 6 in 10)

Faktor pod 6 ne sme biti označen kot UV zaščitni izdelek. Naše priporočilo je torej izdelek z zelo visoko zaščito.

Kaj je UVA faktor?

Omenjanje UVA faktorja je nekaj povsem novega (poskusi najti UV kremo izpred 5-ih let, ki ima zapisan UVA faktor!). Izhaja iz spoznavanja neželenih učinkov UVA žarkov.

UVA faktor je zelo tehnično merilo, ki označuje učinkovitost absorbcije UVA žarkov. Številka ti v praksi ne pove nič, omogoča pa približno oceno, kakšno zaščito izdelek nudi ter primerjavo med izdelki.

Kakšen UVA faktor izbrati?

Vsaj 1/3 SPF faktorja. Na embalaži poišči znak UVA v krogu – ta označuje kremo, ki dosega to merilo in spada med UV zaščite širokega spektra.

Če te zanimajo konkretne številke: takole čez palec je 18 nadpovprečno, 25 super, 30+ pa res zelo visoko. Ne pretiravaj pa s primerjanjem izdelkom me seboj po teh številkah – važno je predvsem prej omenjeno pravilo ene tretjine.

Ali visok SPF pomeni tudi visok UVA?

Ne! SPF nima nobene povezave z UVA. Prav lahko se zgodi, da ima krema z SPF faktorjem 50, UVA zaščito le 4. UVA in UVB zaščita je odvisna od uporabljenih UV filtrov v formulaciji – nekateri bolje ščitijo pred UVA, drugi pred UVB žarki.

Kaj pa PPD?

PPD oz. Persistent Pigment Darkening je laboratorijska metoda testiranja UVA zaščite. Označuje UVA faktor in je primerljiva z drugimi priznanimi metodami (npr. UVA in vitro). PPD številka ni neko samostojno merilo, temveč UVA faktor.

Kaj pa vitamin D?

Vedno je veljalo, da je sončenje zdravo, saj spodbuja proizvodnjo vitamina D. Mar z uporabo UV zaščite preprečimo nastajanje tega nujnega vitamina?

Doslej še nobena študija ni pokazala povezave med UV zaščito in pomanjkanjem vitamina D v telesu. Razlog je verjetno v tem, da telo pravzaprav potrebuje zelo malo UVB sevanja za proizvodnjo tega vitamina. Tudi ob uporabi UV zaščit nekaj sevanja še vedno pride v tvojo kožo. V zimskem času, ko je večina našega telesa pod oblačili, pa je soncu v vsakem primeru izpostavljene premalo kože (tudi zato so na splošno nivoji vitamina D v populaciji nižji v temnejših, hladnejših zimski mesecih, kar rešujemo s prehrano in morebitnimi dodatki).

Drugi razlog je lahko tudi dejstvo, da sončna svetloba ni edini vir vitamina D v telesu. Lahko ga dobimo tudi s prehrano.

V Miss Alice verjamemo, da so potencialni škodljivi učinki UV sevanja mnogo večji problem kot potencialno manjša proizvodnja vitamina D zaradi uporabe UV zaščite (pa še to le v teoriji, saj dokazov za ta efekt ni).

Testiranje zaščitnih izdelkov

Ko izbiramo kozmetični izdelek z UV zaščito nam večinoma ne preostane drugega, kot zaupati proizvajalcu, da zapisano na embalaži res drži. Praktično nobenega resnega učinka UV sevanja ne moremo oceniti na kratek rok, z izjemo seveda rdečice oz. opeklin. Zaradi tega je zelo težko vedeti, ali naša krema deluje.

Evropska unija ima eno strožjih regulativ glede UV izdelkov, kar je seveda dobro za uporabnike. Pravila so jasna tako glede trditev na kozmetičnih UV izdelkov, kot glede testiranja dosežene zaščite.

UVB testiranje

Splošno sprejeti standard za testiranje UVB zaščite je EU ISO 24443:2019. Ta določa postopke aplikacije, merjenja in izračunavanja UVB zaščite v akreditiranem laboratoriju.

V praksi to poteka na več prostovoljcih z različnimi tipi kože. Pri vsakem manjše točke na koži obsevajo z UVB žarki in izmerijo čas, potreben za pojav rdečice pri nezaščiteni in zaščiteni koži. Na podlagi tega izračunajo individualni UVB faktor izdelka pri tem prostovoljcu. Končni UVB izdelka je povprečje vseh individualnih faktorjev. To v praksi pomeni, da ima krema s 50+ faktorjem pri tvoji koži morda dejanski faktor 57, pri koži prijateljice pa 68.

Druga opcija je t.i. in vitro metoda, ki ne potrebuje prostovoljcev. V prihodnosti naj bi in vitro metode postale glavni način testiranja UV zaščite, ker se z njimi izognemu povzročanju poškodb na koži prostovoljcev, vendar še niso postale standard.

UVA testiranje

Standard za UVA je ISO 24443:2021. Predpisuje in vitro UVA metodo, ki izmeri absorbcijo UVA žarkov. Po tej metodi dobimo UVA-PF oz. UVA zaščitni faktor.

Za UVA so mogoče tudi druge metode, ki dajo primerljiv rezultat z in vitro UVA metodo. Takšna je npr. PPD metoda, o kateri smo malenkost več že zapisali zgoraj.

Testiranje po svoje

Večkrat smo že dobili vprašanje, ali lahko znamka kar zapiše neko številko na embalažo oz. testira zaščito po neki čisto svoji metodi (npr. izkušnje uporabnic, samoocenjevanje in podobno). Odgovor je NE. Evropska regulativa jasno določa, kateri standardi so sprejeti kot podlaga za trditve o SPF.

V praksi je zadeva malenkost bolj nerodna, saj večine izdelkov nihče proaktivno ne preverja. Izdelkov na trgu je enostavno preveč za vsak inšpektorat. Na nek način zato lahko znamke pišejo na embalažo karkoli hočejo, dokler jih seveda ne dobijo. Seveda si nobena resna znamka kozmetike ne bo privoščila takšnega zavajanja (oz. že kar goljufanja) uporabnic, težava so nepošteni igralci, ki jih je tudi v kozmetiki veliko (tudi v EU, strogi zakonodaji navkljub).

Zato smo spet pri zaupanju in sama moraš oceniti, katerim znamkam zaupaš in zakaj.

Hej, na Miss Alice uporabljamo piškotke za spremljanje uporabe spletne strani, oglaševanje in beleženje obiska.

Več o tem